Kon-napovedniki, znani tudi kot konec-kiper prikolice, so ena najbolj priljubljenih možnosti za prevoz razsutega materiala pri-gradnji na gradbišču. Zanašajo se na hidravlični dvižni sistem za nagibanje celotnega tovornega zabojnika, ki omogoča, da razsuti tovor zdrsne iz zadnjih vrat prtljažnika zaradi gravitacije. Ta vrsta prikolice ima veliko nosilnost in veliko-prilagodljivost na gradbišču, medtem ko njena preprosta mehanska zgradba omogoča enostavno in cenovno dostopno rutinsko vzdrževanje. Najbolje deluje pri grobih, težkih in lepljivih materialih, vključno z drobci kamnin, gradbenimi ostanki in mokro zemljo, ter ustreza razpršenim delovnim mestom in nalogam kopičenja materiala. Kljub temu ima očitne operativne pomanjkljivosti. Dvig prtljažnika močno dvigne težišče vozila, kar zlahka povzroči nesreče pri prevračanju na neravnem ali mehkem terenu. Potrebuje tudi dovolj praznega prostora zadaj in se lahko raztovori le, ko vozilo popolnoma stoji.
Dno{0}}prikolice ali trebušne-prikolice delujejo na povsem drugačen način. Opremljeni so s hidravlično nadzorovanimi vrati na dnu tovornega telesa in izpuščajo materiale navpično, ne da bi sploh nagnili posodo. Zasnova karoserije z nizkim- profilom zagotavlja stabilno težišče, kar bistveno izboljša varnost delovanja in omogoča uporabo na razmeroma grobem terenu. Ključna prednost je njegova zmožnost enakomernega odvajanja materialov med vožnjo, kar se popolnoma prilega linearnim gradbenim delom, kot je tlakovanje cest in polnjenje cestne podlage. Ta tip prikolice je združljiv samo s finimi,-tekočimi materiali, kot so pesek, droben gramoz, asfaltne mešanice in žito. Slaba stran pa je, da je struktura spodnjega izpusta nagnjena k kopičenju materiala in blokadam, kar zahteva pogosto in skrbno vzdrževanje. Poleg tega ni tako prilagodljiv kot končne{10}}prikolice za občasne transportne naloge-na več točk.
